Društvo Trajna vabi na Trajna srečanja, serijo treh srečanj, namenjenih samo-organiziranju in opolnomočenju ustvarjalcev in ustvarjalk, ki s svojim delom naslavljajo trenutne ekološke, ekonomske ali socialne problematike in tako prispevajo k ustvarjanju podnebno pravičnih skupnosti.

Po ocenah raziskav samozaposleni ustvarjalci porabimo 70% neplačanega časa za organizacijo dela in zgolj 30% časa za njegovo dejansko izvajanje. Ker smo v naših delovnih vsakdanih neprestano izpostavljeni borbi za financirane, iskanju novih priložnosti za ustvarjanje, številnim birokratskih postopkom in nestabilnim ekonomskim razmeram je za nas ključno, da poiščemo strategije, ki presegajo naše individualne boje in oblikujemo deprekarizarane sisteme razmerij, praks in virov, za nas in vse ostale vpletene.

Ker živimo v časih, ko ljudje s svojim delovanjem predstavljamo glavno geološko silo, ki nepovratno vpliva na spreminjanje planetarnih ekosistemov, je potrebno sodobno prekarnost nasloviti ne samo skozi perspektivo ekonomskih neravnovesij, ampak tudi družbenih in ekoloških. Ustvarjalci nosimo s svojimi raznolikimi spretnostmi pomembno odgovornost pri naslavljanju, domišljanju in sporočanju vizij o prihodnosti. Z oblikovanjem skupnega bazena znanja, podpore in izmenjave lahko opolnomočimo naša etična delovanja in tako prispevamo k oblikovanju vzdržne mreže kreativnih podnebnih advokatov.

Uvodno srečanje, ki bo potekalo v četrtek, 23. maja med 12.00 – 16.00, bo namenjeno medsebojnem spoznavanju in prepoznavanju potreb znotraj skupnosti. Druženje bo otvorilo predavanje o nosilnih kapacitetah našega planeta (planetary boundaries) in njihovih vplivih na naše delovanje. Izidor Ostan Ožbolt, član Delovnega odbora za okoljevarstvo študentskega društva Iskra bo spregovoril tudi možnostih in rešitvah ekosistemskih omejitev znotraj in izven obstoječega sistema. V drugem delu srečanja se bomo osredotočili na izmenjavo izkušenj na področju pridobivanja znanj in vedenj o podnebnih spremembah ter načinov in težav pri predstavljanju ekosistemskih problematik v okviru projektov, ki jih izvajamo. Oblikovali bomo skupno knjižnico in izmenjali strategije za uspešno naslavljanje naših aktivnosti.

Naslednje srečanje bo posvečeno oblikovanju skupnostnih ekonomij.

Trajna srečanja nastajajo v okviru projekta Precarity Pilot – spletne platforme in serije nomadskih delavnic, ki na iznajdljive načine naslavlja težave s katerimi se srečujemo prekarni ustvarjalci.

Srečanja, ki jih v okviru projekta Creative Climate Leadership sofinancira Julie’s Bicycle bomo izvedli v sodelovanju s kulturnim društvom Pina.

Vašo udeležbo potrdite z navedbo imen prijavljenih udeležencev na info@trajna.com. O kraju delavnice, ki bo potekala v Ljubljani, vas obvestimo naknadno.

Preteklo sredo smo organizirali urbano žetev japonskega dresnika in praznovanje prve obletnice delovanja našega društva. Skupaj s podporniki, prijatelji in mladimi entuziasti smo se zbrali na imenitni lokaciji pod Golovcem, kjer med železnico in cesto Hradetskega uspeva polje samoniklega japonskega dresnika. Trajna bo v letošnjem letu izvedla produkcijo dresnikovega papirja, v okviru katere smo nabrali 250kg suhih stebel japonskega dresnika in se za nagrado posladkali s pomladno torto pripravljeno iz njegovih mladih vršičkov.

Fotografija: Nataša Košmerl

Društvo Trajna vas vabi na uvodno srečanje projektne skupine Podaljšano bivanje*, kjer bomo pod drobnogled postavili invazivni visoki pajesen (Ailanthus Altissima) ali po domače božje drevo, ki se je nedavno naselil v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Srečanje sestavljeno iz terenskega dela in predavanja bo posvečeno odstiranju priložnosti, ki nami jih ponuja ta na videz nezaželena rastlina. Z željo po zaščiti naravnih ekosistemov in biodiverzitete, z arbitrarnim ločevanjem na avtohtone in tujerodne vrste povzročamo ohranjanje enih vrst pred drugimi. Brez, da bi do dobra raziskali funkcijo tujerodnih invazivnih rastlin v okolju, izključujemo priložnosti za spodbujanje vzajemnih odnosov znotraj poškodovanih ekosistemov, ki so se in se še bodo razvili skozi čas.

Z željo, da bi spremenili ustaljene politike, ki jih gojimo do invazivnih vrst, bomo v družbi biologa Sebastjana Kovača predstavili kako je pajesen iz rodne Kitajske zaneslo v naše kraje ter zakaj ravno na poškodovanih območjih išče primerno zavetišče. Spoznali bomo tudi kako rastlino odstranjevati in njeno biomaso uporabiti na sonaraven način: npr. za gojenje užitnih gob ali izdelavo notranjega pohištva.

Dveurni dogodek bo potekal v sredo, 18.4. Ob 17. uri. Zbrali se bomo pred gostilno Čad pod Rožnikom in se skupaj sprehodili do lokacije odstranjevanja.

Oblecite se v športno-delovna oblačila, saj bomo v sklopu srečanja skupaj odstranili tudi nekaj mladik pajesena.

*Podaljšano bivanje je sklop raziskovalno-izobraževalnih dogodkov društva Trajna, kjer skupaj z lokalno skupnostjo in različnimi strokovnjaki raziskujemo alternativne strategije odstranjevanja in uporabe invazivnih rastlin. Letos se bomo srečevali 1x mesečno na lokaciji pod Rožnikom in raziskovali invazivni pajesen. Vabljeni k sodelovanju!

Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana.

Ponosni smo, da smo del projekta APPLAUSE (Alien PLAnt SpEcies), ki se je uspešno prijavil na tematski sklop krožnega gospodarstva pri evropskem razpisu UIA (Urban Innovative Actions)! Naslednja tri leta bomo skupaj z Mestno občino Ljubljana, Javnim podjetjem Snaga, Univerzo v Ljubljani, Institutom Jožef Stefan, Tiso d. o. o., Zavodom Tipo Renesansa in ostalimi partnerji razvijali rešitve na področju ravnanja s tujerodnimi invazivnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva.

Veselo na delo!

Simbiocen dogodki: Petek, 29. september ob 19h

Vabljeni na zaključni Simbiocenov dogodek, na katerem bosta avtorja razstave organizirala dražbo unikatnega pohištva, izdelanega iz biomase invazivnih rastlin z ljubljanskega območja. Dražba se bo odvijala v delovnem studiu avtorjev projekta, ki je opremljen s predmeti, oblikovanimi iz invazivnih rastlin. Ti prikazujejo različne stopnje predelave rastlinske surovine v končne izdelke.

Če bi želeli svoje bivalne ali delovne prostore opremiti z ročno izdelanim pohištvom, ki vas bo opominjalo na negovanje vzajemnega odnosa med naravo in ljudmi, lahko s spretnim sodelovanjem na dražbi in z malo sreče z razstave odnesete svoj kos. Stoli, klop in delovna miza iz invazivnega pajesena ali blazine, pobarvane z naravnim barvilom iz ravno tako invazivne zlate rozge, bodo na vas čakali že ta petek ob 19. uri v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.

Z dražbo financiramo razvoj platforme Simbiocen in hkrati vabimo k soustvarjanju skupnostnega projekta.

Simbiocen dogodki: torek, 26.9. ob 17h

V zadnjem od predavanj v sklopu razstave Simbiocen bomo osvetlili dve zanimivi praksi, s katerima želimo prikazati vloge, izzive in potenciale dreves v sodobnem urbaniziranem okolju. Gostili bomo člana ustvarjalnega kolektiva Tree of Heaven Woodshop Inga Vetterja in arboristko Leno Marion iz podjetja Tisa, enega izmed najizkušenejših podjetij, ki se ukvarjajo z negovanjem dreves v Sloveniji.

Detroit Tree of Heaven Woodshop
Ingo Vetter

Platformo Detroit Tree of Heaven Woodshop so leta 2005 ustanovili Mitch Cope, Ingo Vetter in Annette Weisser. Člani platforme pri svojem delu uporabljajo izključno les narejen iz velikega pajesna, drevesa, ki je zavzelo mesto Detroit. Ta rastlina (ailanthus altissima), ki je znana tudi kot »getovska palma«, se je naselila na opuščenih zemljiščih in zapuščenih tovarniških lokacijah po celem Detroitu. Glede na običajne standarde je les velikega pajesna slabe kakovosti, vendar pa umetniki nanj gledajo kot na postindustrijski vir in izkoriščajo njegovo vseprisotnost. Woodshop deluje kot ohlapno omrežje lokalnih strokovnjakov in razvija umetniška dela ter izvaja naročila za mednarodne muzeje in galerije.

Ingo Vetter je umetnik in profesor kiparstva na Umetniški univerzi v nemškem Bremnu, v svojem predavanju pa bo predstavil delo platforme ter najnovejše dogajanje v Detroitu.

Več informacij:
treeofheavenwoodshop.com
ingovetter.com

Vloga dreves v urbanih okoljih
Lena Marion

Predavanje bo zajelo tematiko pomena in vloge dreves v urbanih okoljih. Obravnavali bomo različne poglede in mišljenja o mestnih drevesih ter izzive, s katerimi se soočajo vzdrževalci. Ob tem pa bomo skušali odgovoriti na vprašanje, kaj lahko vsak prispeva k ohranitvi mestnih dreves.

Podjetje Tisa, d. o. o., ima na področju arboristike že skoraj štiridesetletno tradicijo. Izvajajo vse vrste arborističnih del (obrezovanje, posek, saditev, svetovanje, diagnostika, izdelava drevesnega katastra) po vsej Sloveniji.

Lena Marion se je po študiju gozdarstva specializirala za mestna drevesa. Izvaja podrobno drevesno diagnostiko, svetuje glede nege dreves, stanja in potrebnih ukrepov. Je licencirana arboristka ISA (ISA-Certified arborist in ISA-Tree Risk Assessment Qualified) ter članica Mednarodne arboristične zveze, Ameriške zveze arboristov svetovalcev in Arborističnega društva Slovenije.

Tisa, d.o. o., Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana, www.tisa.si
Lena Marion, lena.marion@tisa.si, 051 380 180

Predavanje bo potekalo v angleškem (Ingo Vetter) in slovenskem jeziku (Lena Marion).

Po predavanju na muzejskem podstrešju bomo obiskali čebelnjake v parku in prikazali potek rednega pregleda panjev.

Simbiocen dogodki: sreda, 20. september ob 17h

V Simbiocenu bomo tokrat gostili urbanega čebelarja in arhitekta Gorazda Trušnovca in mlado oblikovalko Brino Fekonja, ki bosta predstavila vloge in potenciale urbanega čebelarstva skozi pogled trajnostnega urbanizma in oblikovanja.

Urbano čebelarstvo včeraj, danes in jutri
Gorazd Trušnovec

Urbano čebelarstvo ni od včeraj. Odkar je človek ozavestil svoje bivanje na tem planetu, obstaja njegova povezava s čebelo. Zato ne preseneča, da najstarejše arheološke dokaze o organiziranem človeškem ukvarjanju s čebelarstvom najdemo prav znotraj urbane naselbinske strukture, v dolini reke Jordan, stari pa so dobra tri tisočletja. Tudi v Šentvidu, Trnovem in za Bežigradom so bili postavljeni čebelnjaki postavljeni že pred več kot sto leti, vendar so bila takrat to ruralna predmestja, ki jih je Ljubljana »posvojila« s povojno urbanizacijo. Kot bolj odmevno in organizirano gibanje se urbano čebelarstvo po svetu razvija zadnja tri desetletja, k nam pa je ta val prišel pred nekaj leti, vzporedno z gibanjem samopreskrbnosti in ozelenitve. V predavanju bomo pogledali na povezavo med urbanim okoljem in čebelarstvom skozi zgodovino ter izpostavili različne primere dobre prakse in potenciale, ki jih ta dejavnost izkazuje v sodobnih mestnih okoljih.

Gorazd Trušnovec deluje na področjih filma, arhitekture in publicistike, zadnja leta se posveča teoriji in praksi mestnega čebelarjenja; je ustanovitelj društva Urbani čebelar.

Naredi si panj
Brina Fekonja

Gre za koncept eksperimentalnega nakladnega panja, namenjenega individualni uporabi v urbanem okolju. Panj je narejen iz kartona in ga je mogoče reciklirati. Uporabnik ga lahko z uporabo preprostega orodja izdela sam s pomočjo predloženih načrtov. Panj je rezultat praktičnega dela diplomske naloge z naslovom Čebelarstvo v urbanem okolju. Na predavanju bo predstavljen prototip panja.

Brina Fekonja je končala univerzitetni študij industrijskega oblikovanja na ALUO. Zanimata jo vpliv oblikovanja na posameznika in družbo ter povezovanje oblikovanja z drugimi področji, predvsem ob temah družbene odgovornosti, ekologije, trajnostne prihodnosti, socialne problematike in skupnosti.

Predavanje bo v slovenskem jeziku.

Po predavanju v muzejskem podstrešju bomo obiskali čebelnjake v parku in prikazali potek rednega pregleda panjev.

Simbiocen dogodki: sreda, 13. september ob 17h

Bistvo permakulture je sistemsko načrtovanje, kar pomeni, da povezujemo ekologijo, ekonomijo, socialne sisteme in izobraževanje, zato da odgovorimo na potrebe tako ljudi kot narave. Celosten pristop nam omogoča, da optimiziramo uporabo virov, potrebnih za izvedbo ideje, in razmišljamo o vseh vpletenih. Temelj načrtovanja je etika permakulture. Iz perspektive permakulture so invazivne vrste neizkoriščen vir. Skozi niše, ki jih zasedajo v okolju, lahko opazujemo stanje okolja in raziskujemo vzroke za njihovo pretirano uspešnost. Če razumemo ekološke procese, ki delujejo v ozadju, lahko razvijemo načine, kako z invazivnimi vrstami ravnati, da zmanjšamo njihove negativne vplive na okolje in ljudi.

Na delavnici bomo spoznali permakulturo in prek nje iskali možnosti za uporabo invazivnih vrst. Iz dresnika in pajesena bomo izdelali žuželčnike, domovanja za divje čebele in ose, ter spoznavali ekološke pojme, kot sta biodiverziteta in sukcesija.

Primož Turnšek je mikrobiolog in predsednik Društva za permakulturo Slovenije. Glavne aktivnosti društva so izobraževanje o permakulturi, podpora posameznikom in organizacijam pri razvijanju permakulturnih sistemov ter povezovanje ekologov, permakulturnikov in ostalih, ki verjamejo, da lahko ljudje sobivamo z naravo in drug z drugim.

V sklopu predavanja bodo predstavljeni tudi rezultati delovne skupine Podaljšano bivanje, ki je prek rastne sezone japonskega dresnika raziskovala njegove raznolike uporabne vrednosti. Dognanja in potek raziskovanja bo v uvodu predstavila vodja projekta Gaja Mežnarić Osole.

Predavanje bo v slovenskem jeziku.

To sredo ob 17h bomo v rezidenci Simbiocena gostili našega prvega predavatelja. Čebelar William Blomstedt bo predstavil njegov inovativen pristop k medvrstnemu raziskovanju.
 
Opraševanje s pomočjo žuželk je bistvenega pomena za zdravje našega ekosistema in tudi za pridelovanje hrane, zato je pomembno, da razumemo, kako bodo globalne podnebne spremembe vplivale na fenologijo opraševalcev in rastlin. Sodobni sateliti omogočajo skoraj vsakodneven sinoptični pogled na celotno Zemljo, vendar je zaradi razlike v velikosti med piko in pikslom težko povezati te podobe z dogodki na kraju samem. Raziskava raziskuje povezavo med satelitskimi posnetki in podatki, pridobljenimi iz čebeljih panjev.
 
William Blomstedt je geograf, čebelar in pisec. Rojen je bil v Washingtonu v ZDA, šolal pa se je na Dartmouth College, kjer je diplomiral leta 2007, ter na Univerzi v Edinburgu, kjer je magistriral leta 2014. Kot čebelar in vzreditelj matic je deloval v Teksasu, Severni Dakoti, na Novi Zelandiji, Havajih, v Čilu in v Avstraliji. Je avtor prek 60 člankov, ki so bili objavljeni v ameriški reviji za čebelarstvo The American Bee Journal, naslednje leto pa bo objavil knjigo potopisov in esejev o čebelarstvu. Leta 2010 je s Fulbrightovo štipendijo prišel v Slovenijo, da bi preučeval časovna obdobja čebelje paše v 20. stoletju. Je poročen in živi v Sloveniji.
 
Po predavanju v muzejskem podstrešju bomo obiskali čebelnjake v parku in prikazali reden pregled panjev.
 
Predavanje bo v angleškem jeziku.

V četrtek, 31. avgusta ob 19h bomo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje otvorili razstavo Simbiocen, odkrivanje novih krajin sobivanja. Razstava prikazuje dve aktivni enoti platforme: čebelnjake, ki se nahajajo v muzejkem parku in odprti atelje v katerem bomo prirejali tedenske dogodke z zanimivimi gosti ter redno prikazovali kako se oskrbujejo urbani čebelnjaki. Program dogodkov bomo objavljali vsak teden sproti na naši FB strani. Razstava poteka vse do 1. oktobra. Vabljeni, da se nam pridružite!