Simbiocen dogodki: sreda, 20. september ob 17h

V Simbiocenu bomo tokrat gostili urbanega čebelarja in arhitekta Gorazda Trušnovca in mlado oblikovalko Brino Fekonja, ki bosta predstavila vloge in potenciale urbanega čebelarstva skozi pogled trajnostnega urbanizma in oblikovanja.

Urbano čebelarstvo včeraj, danes in jutri
Gorazd Trušnovec

Urbano čebelarstvo ni od včeraj. Odkar je človek ozavestil svoje bivanje na tem planetu, obstaja njegova povezava s čebelo. Zato ne preseneča, da najstarejše arheološke dokaze o organiziranem človeškem ukvarjanju s čebelarstvom najdemo prav znotraj urbane naselbinske strukture, v dolini reke Jordan, stari pa so dobra tri tisočletja. Tudi v Šentvidu, Trnovem in za Bežigradom so bili postavljeni čebelnjaki postavljeni že pred več kot sto leti, vendar so bila takrat to ruralna predmestja, ki jih je Ljubljana »posvojila« s povojno urbanizacijo. Kot bolj odmevno in organizirano gibanje se urbano čebelarstvo po svetu razvija zadnja tri desetletja, k nam pa je ta val prišel pred nekaj leti, vzporedno z gibanjem samopreskrbnosti in ozelenitve. V predavanju bomo pogledali na povezavo med urbanim okoljem in čebelarstvom skozi zgodovino ter izpostavili različne primere dobre prakse in potenciale, ki jih ta dejavnost izkazuje v sodobnih mestnih okoljih.

Gorazd Trušnovec deluje na področjih filma, arhitekture in publicistike, zadnja leta se posveča teoriji in praksi mestnega čebelarjenja; je ustanovitelj društva Urbani čebelar.

Naredi si panj
Brina Fekonja

Gre za koncept eksperimentalnega nakladnega panja, namenjenega individualni uporabi v urbanem okolju. Panj je narejen iz kartona in ga je mogoče reciklirati. Uporabnik ga lahko z uporabo preprostega orodja izdela sam s pomočjo predloženih načrtov. Panj je rezultat praktičnega dela diplomske naloge z naslovom Čebelarstvo v urbanem okolju. Na predavanju bo predstavljen prototip panja.

Brina Fekonja je končala univerzitetni študij industrijskega oblikovanja na ALUO. Zanimata jo vpliv oblikovanja na posameznika in družbo ter povezovanje oblikovanja z drugimi področji, predvsem ob temah družbene odgovornosti, ekologije, trajnostne prihodnosti, socialne problematike in skupnosti.

Predavanje bo v slovenskem jeziku.

Po predavanju v muzejskem podstrešju bomo obiskali čebelnjake v parku in prikazali potek rednega pregleda panjev.

Simbiocen dogodki: sreda, 13. september ob 17h

Bistvo permakulture je sistemsko načrtovanje, kar pomeni, da povezujemo ekologijo, ekonomijo, socialne sisteme in izobraževanje, zato da odgovorimo na potrebe tako ljudi kot narave. Celosten pristop nam omogoča, da optimiziramo uporabo virov, potrebnih za izvedbo ideje, in razmišljamo o vseh vpletenih. Temelj načrtovanja je etika permakulture. Iz perspektive permakulture so invazivne vrste neizkoriščen vir. Skozi niše, ki jih zasedajo v okolju, lahko opazujemo stanje okolja in raziskujemo vzroke za njihovo pretirano uspešnost. Če razumemo ekološke procese, ki delujejo v ozadju, lahko razvijemo načine, kako z invazivnimi vrstami ravnati, da zmanjšamo njihove negativne vplive na okolje in ljudi.

Na delavnici bomo spoznali permakulturo in prek nje iskali možnosti za uporabo invazivnih vrst. Iz dresnika in pajesena bomo izdelali žuželčnike, domovanja za divje čebele in ose, ter spoznavali ekološke pojme, kot sta biodiverziteta in sukcesija.

Primož Turnšek je mikrobiolog in predsednik Društva za permakulturo Slovenije. Glavne aktivnosti društva so izobraževanje o permakulturi, podpora posameznikom in organizacijam pri razvijanju permakulturnih sistemov ter povezovanje ekologov, permakulturnikov in ostalih, ki verjamejo, da lahko ljudje sobivamo z naravo in drug z drugim.

V sklopu predavanja bodo predstavljeni tudi rezultati delovne skupine Podaljšano bivanje, ki je prek rastne sezone japonskega dresnika raziskovala njegove raznolike uporabne vrednosti. Dognanja in potek raziskovanja bo v uvodu predstavila vodja projekta Gaja Mežnarić Osole.

Predavanje bo v slovenskem jeziku.

To sredo ob 17h bomo v rezidenci Simbiocena gostili našega prvega predavatelja. Čebelar William Blomstedt bo predstavil njegov inovativen pristop k medvrstnemu raziskovanju.
 
Opraševanje s pomočjo žuželk je bistvenega pomena za zdravje našega ekosistema in tudi za pridelovanje hrane, zato je pomembno, da razumemo, kako bodo globalne podnebne spremembe vplivale na fenologijo opraševalcev in rastlin. Sodobni sateliti omogočajo skoraj vsakodneven sinoptični pogled na celotno Zemljo, vendar je zaradi razlike v velikosti med piko in pikslom težko povezati te podobe z dogodki na kraju samem. Raziskava raziskuje povezavo med satelitskimi posnetki in podatki, pridobljenimi iz čebeljih panjev.
 
William Blomstedt je geograf, čebelar in pisec. Rojen je bil v Washingtonu v ZDA, šolal pa se je na Dartmouth College, kjer je diplomiral leta 2007, ter na Univerzi v Edinburgu, kjer je magistriral leta 2014. Kot čebelar in vzreditelj matic je deloval v Teksasu, Severni Dakoti, na Novi Zelandiji, Havajih, v Čilu in v Avstraliji. Je avtor prek 60 člankov, ki so bili objavljeni v ameriški reviji za čebelarstvo The American Bee Journal, naslednje leto pa bo objavil knjigo potopisov in esejev o čebelarstvu. Leta 2010 je s Fulbrightovo štipendijo prišel v Slovenijo, da bi preučeval časovna obdobja čebelje paše v 20. stoletju. Je poročen in živi v Sloveniji.
 
Po predavanju v muzejskem podstrešju bomo obiskali čebelnjake v parku in prikazali reden pregled panjev.
 
Predavanje bo v angleškem jeziku.

V četrtek, 31. avgusta ob 19h bomo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje otvorili razstavo Simbiocen, odkrivanje novih krajin sobivanja. Razstava prikazuje dve aktivni enoti platforme: čebelnjake, ki se nahajajo v muzejkem parku in odprti atelje v katerem bomo prirejali tedenske dogodke z zanimivimi gosti ter redno prikazovali kako se oskrbujejo urbani čebelnjaki. Program dogodkov bomo objavljali vsak teden sproti na naši FB strani. Razstava poteka vse do 1. oktobra. Vabljeni, da se nam pridružite!