Podaljšano bivanje

mesečna srečanja (v teku)

Japonski staroselci so si radi razlagali, da so drevesom, ki so jih posekali in uporabili za oblikovanje izdelkov za lastno preživetje, vdahnili drugo življenje. Za vsako posekano drevo so posadili novega. Kasnejše težnje po zaščiti gozdnatega območja s strani naravovarstvenikov so izgnale lokalno skupnost, ki je v sožitju živela z naravnimi dobrinami. Divjina je zamenjala kulturo bivanja.

Trenutne politike, ki jih oblikujemo do hitro rastočih tujerodnih invazivnih rastlin, so usmerjene v njihovo uničevanje na račun zaščite manj uspešnih avtohtonih vrst. Pri tem kažejo na pomanjkljivo razumevanje njihove namembnosti v poškodovanih okoljih, ki jih rade naseljujejo kot je npr. sposobnost za oskrbovanje opustošene zemlje s povečanimi količinami fosforja in dušika, ki omogočata rast rastlin. Vlogo invazivnih rastlin lahko razumemo kot preživetveno strategijo opustošene narave, ki skrbi za nadaljevanje življenja na planetu. Človeku ponuja razmislek o učinkovitosti načrtovanja sodobnih monokulturnih in urbanih krajin ter priložnost za spodbujanje permakulturnih načel pri oblikovanju vzdržnejših ekosistemov.

Z željo po oblikovanju drugačnih pogledov do invazivnih rastlin smo v okviru prostovoljne delovne skupine Podaljšano bivanje ustvarili učni prostor za poglobljeno spoznavanje japonskega dresnika skozi pridobivanje praktičnih ter teoretičnih znanj v povezavi s trajnostnimi načini delovanja in bivanja. Poleg rednega mesečnega odstranjevanja invazivne rastline na eni izmed javnih zelenih površin v Ljubljani, preizkušamo raznolike uporabe nabrane biomase (živilo, gnojilo, kot glazura za keramiko ter gradbeni material za žuželčnike …). V okviru srečanj skupaj s povabljenimi strokovnjaki izvajamo zadane eksperimente in ob tem spregovorimo o temah, ki jih izzovejo: npr. vloga in pomen obrtništva, grajenje/oblikovanje urbane infrastrukture za živali, spoznavanje procesa fermentacije.