Podaljšano bivanje

mesečna srečanja

Prevladujoče politike do hitro rastočih tujerodnih invazivnih rastlin so večinoma usmerjene v njihovo uničevanje na račun zaščite manj uspešnih avtohtonih vrst. Kažejo na pomanjkljivo razumevanje njihove vloge v poškodovanih okoljih, ki jih rade naseljujejo. Na invazivne rastline lahko gledamo tudi kot na skrbnice za ohranjanje življenja na planetu v okviru preživetvene strategije opustošene narave. Nekatere invazivne vrste s pesticidi ali težkimi kovinami prepojeno zemljo oskrbujejo s fosforjem in dušikom, ki omogočata rast in razvoj rastlin. Druge v betonskih džunglah oskrbujejo čebele z obilno zalogo nektarja in cvetnega prahu, njihovo biomaso pa lahko kot novo dobrino uporabimo tudi ljudje.

Z željo po raziskovanju uporabne vrednosti invazivnih rastlin smo v okviru prostovoljne delovne skupine Podaljšano bivanje ustvarili učni prostor za poglobljeno spoznavanje problematike japonskega dresnika ob raziskovanju trajnostnih načinov delovanja in bivanja urbanih prebivalcev. Poleg rednega mesečnega odstranjevanja rastlin z ene izmed javnih zelenih površin v okolici Fužin smo preizkušali raznolike načine uporabe nabrane biomase (kot živilo, gnojilo, glazura za keramiko, gradbeni material za žuželčnike …). V okviru srečanj smo skupaj s povabljenimi strokovnjaki izvajali eksperimente in govorili o temah, ki so jih ti izzvali, npr. o vlogi in pomenu obrtništva, grajenju/oblikovanju urbane infrastrukture za živali, procesu fermentacije in permakulturi.

Japonski staroselci so menili, da so drevesom, ki so jih posekali in uporabili za oblikovanje izdelkov za lastno preživetje, vdahnili drugo življenje, rastlinam so podaljšali njihovo bivanje. V okviru skupine Podaljšano bivanje smo obudili dialog med naravo in njenimi prebivalci ter pri tem ustvarili začasen, a vzdržen in raznolik projektni ekosistem.